| Današnji pomen ‛spolno občevati’ se je verjetno razvil iz starejšega ‛močno dihati’, ki se še ohranja v narečjih. S tem je enako češ. foukat, slovaš. fúkat' ‛pihati’ (Be I, 133), prvotno *‛delati fu, oglašati se z glasom fu’, kar je izpeljano iz onomatopeje *fu, kakor je npr. mūkati izpeljano iz onomatopeje mu. O od tod razvitem pomenu ‛žvižgati’ glej fȗčkati se. Prvotni pomen ‛močno dihati, pihati’ se je na drugi strani dalje razvil v ‛tolči’, kar zasledimo v nar. sloven. čefȗkati ‛tolči’ (19. stol.), čefȗknjen ‛trčen’, pričefúkniti se ‛priženiti se na ženin dom’, prvotno *‛pritepsti se’. Sled tega pomena zasledimo poleg v sloven. fȗcati se še v nar. hrv. fúkati ‛jesti’, prvotno nekako *‛natepavati, tepsti’, nar. srb. nafūkȁt se ‛najesti se, nažreti se’. Pri nastanku pomena ‛spolno občevati’ lahko računamo tudi s sodelovanjem pomenske motivacije ‛natepavati’. Vulg. in nar. fúkniti ‛pasti’ temelji na star. pomenu ‛smukniti, šiniti, narediti hiter gib’, ta pa na izhodiščnem ‛pihniti, brizgniti’, ki je še znan v narečjih. V 18. stol. je fukati zapisano v pomenu ‛hitro se premikati, švigati sem ter tja’, kar je tudi lahko sodelovalo pri razvoju današnjega (in verjetno že takratnega) pomena. Vulg. sloven. fúkniti ‛ukrasti’ prav tako temelji na pomenu ‛narediti hiter gib, smukniti’. Ni jasno, koliko, če sploh, so na obravnavano sloven. besedno družino vplivale podobne nem. besede z enakimi ali primerljivimi pomeni, npr. vulg. nem. fuchsen ‛spolno občevati’ in ‛ukrasti’, ficken ‛spolno občevati’, kor. nem. fucken ‛smukniti, hitro se premikati’, kar je sorodno z angl. fuck ‛spolno občevati’ (o tem Kl, 213, Kü, 259). Podobna, vendar ne tudi sorodna beseda je še lat. futuere ‛spolno občevati’, kar prvotno verjetno pomeni *‛tolči’, kot je mogoče sklepati iz sorodnih sestavljenih glagolov confūtāre ‛ovreči, izpodbiti, potolči’, refūtāre ‛zavrniti’ in sorodnega glagola stnord. bauta ‛tolči’ iz ide. korena *bhau̯(H)- ‛tolči’ (o tem Po, 112). |