Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Samostojni izpis sestavka

 
Slovensko gradivo
 
glágol -a m lat.‛verbum’ (19. stol.), star. glagole ‛visoka šola’ (18. stol.), glágolski, glágolnik lat.‛gerundium’.
 
Razlaga
 
Prevzeto (eventualno prek rus. glagól ‛glagol’) iz cslovan. glagolъ ‛glagol, beseda’ (Derganc, SR XXXIV, 68) < stcsl. ‛beseda, govor, glas’, od koder je izposojeno tudi hrv., srb. glágol ‛glagol’. Beseda se je razvila iz pslovan. *gȏlgolъ ‛klicanje, vpitje’, kar se ohranja še npr. v češ. hlahol ‛hrup, trušč, vik, donenje, zvenenje’ in sloven. v Brižinskih spomenikih glagol ‛beseda’ (10. stol.). Nastala je iz ide. *gal-galo-, kar je tvorba z reduplikacijo iz ide. korena *gal- ‛klicati, vpiti’, ki se ohranja še v valiž. galw ‛klicati’, srir. gall ‛slava’ in morda v stind. gargara- ‛neki glasbeni inštrument’ (Be I, 144, ES VI, 205, Po, 350). Pomenski razvoj iz ‛beseda’ v ‛glagol’ se je izvršil pod vplivom lat. verbum ‛beseda’, kar kot jezikoslovni strokovni izraz pomeni ‛glagol’.
 
Povezani iztočnici
 
Glej tudi glagọ̑lica. Sorodno je glȃs.
Slovenski etimološki slovar³