| Slovensko gradivo | ||
| gọ̑d -a in godȗ m lat.‛dies lustricus’ (16. stol.), godováti, godọ̑vnik, pogọ̑du. | ||
| Razlaga | ||
| Enako je stcslovan. godъ ‛ura, pravi čas, praznik, leto’, hrv., srb. gȍd ‛obletnica’, nar. tudi ‛priložnost, pravi čas’ (iz tega izpeljano gȍdina ‛leto’), rus. gód ‛leto’, češ. hod ‛velik praznik, božič’, mn. hody ‛pogostitev’. Pslovan. *gȍdъ (in *godъ̏) je verjetno izpeljano iz glagola *godi̋ti v pomenu ‛pogoditi se, pogajati se, skleniti (ženitovanjsko pogodbo), dogovoriti se’. Beseda je torej prvotno pomenila *‛pogodba, sporazum, dogovor’, nato ‛(za ženitovanjsko pogajanje) primeren čas’ (kar je bilo pri Indoevropejcih in tudi Slovanih jeseni in pozimi) ter od tod ‛praznik’ in ‛leto’. Ide. koren je *ghedh- ‛združiti, skupaj držati, biti tesno povezan’, iz katerega je še npr. stfriz. gadia ‛združiti’, stvnem. bigatōn ‛skupaj priti, ustrezati drug drugemu’, ags. (ge)gada ‛(zakonski) tovariš’, nem. Gatte ‛soprog’, pgerm. *gōda- ‛ustrezen, dober’ v got. gōþs ‛dober’, angl. good, stvnem. guot, nem. gut v enakem pomenu. Podoben pomenski razvoj izkazuje pslovan. *doba̋ ‛doba’, prvotno *‛primeren, ugoden čas’, kar je sorodno z *dobrъ̏ ‛dober’ (ŠD, 93 ss., 121 ss., Po, 423 s.). | ||
| Povezane iztočnice | ||
| Glej tudi gọ̄diti, godīti se, gọ́den, pogodīti se, negodováti, nagájati, zgọ̑daj, uganīti1, zagonẹ̑tka. | ||
Samostojni izpis sestavka
Slovenski etimološki slovar³
Dostopnost