| |
| Slovensko gradivo |
| |
| hahȃ medm., ki posnema glas pri smejanju (16. stol.), tudi hahȁ, hehȅ, he (16. stol.), od tod izpeljano hahljáti se, hehljáti se. |
| |
| Razlaga |
| |
| Podobni imitativni medmeti so znani tudi v drugih jezikih, npr. hrv., srb. hȁ, rus. xá-xá, češ. chacha. Glagol *xa̋xati (sę), iz katerega je izpeljan *xaxъl'a̋ti sę > sloven. hahljáti se, zasledimo še v nar. rus. xáxatь in dluž. chachaś (se), pa tudi v stind. kákhati ‛smeje se’, arm. xaxank ‛smeh’, gr. kakhádzō ‛glasno se smejem’, kēkádzō ‛posmehujem se’, lat. cachinnāre, stvnem. kachazzen ‛glasno se smejati’, huohōn ‛posmehovati se’. Korenski samoglasnik je odvisen od vrste smeha: a ponazarja glasen, odprt smeh, o hohotanje, e hehetanje in i hihitanje. |
| |
| Povezani iztočnici |
| |
| Glej tudi hahljáti se, hohotáti se. |
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.