Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Samostojni izpis sestavka

 
Slovensko gradivo
 
jézik jezíka m lat.‛lingua’ (15. stol.), jezȋček, jezíkov, jezikọ̑ven, jezȋčen, jezȋčnik, jezikáti, jezikȁv.
 
Razlaga
 
Enako je stcslovan. językъ, hrv., srb. jèzik, rus. jazýk, češ. jazyk. Pslovan. *języ̋kъ je s pripono za tvorbo manjšalnic *-kъ in po nepravilnem odpadu začetnega *d- nastalo iz ide. *dn̥g'hu̯ḗh2, rod. *dn̥g'huh2és ‛jezik (kot organ v ustih)’, iz česar se je razvilo še stind. jihvā́, juhū́-, av. hizvā, arm. lezow, stlat. dingua, lat. lingua, stir. teng, got. tuggō, ags. tunge, angl. tongue, stvnem. zunga, nem. Zunge, lit. liežùvis, toh. A käntu, B käntwo, vse v pomenu ‛jezik’. Brez začetnega d- je le še stprus. insuwis ‛jezik’, v nekaterih drugih ide. jezikih je vzglasni soglasnik večkrat spremenjen drugače: najpogosteje je pod vplivom glagola s pomenom ‛lizati’ zamenjan z l-. Pomensko dvojnost ‛jezik kot organ v ustih’ in ‛govor’ je znana tudi drugje, npr. lat. lingua, angl. tongue, arm. lezow (Be I, 231, Po, 223, KliAAV, 117, Ma2 I, 591 s).
 
Povezana iztočnica
 
Glej tudi gȃbez.
Slovenski etimološki slovar³