Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani.
Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics,
ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko
preberete tu.
Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.
Piškotke uporabljamo za:
analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.
Tiskanje
Slovensko gradivo
-kaj poudarjalna členica,nar. tudi -ka, npr. tȗkajlat.‛hic’ (16. stol.), nar.tȗka‛tu’, sȅmkajlat.‛huc’ (16. stol.), nar.sȅmka‛sem’.
Razlaga
Enako je nar.hrv., srb.-ka, -k v tȕka‛tukaj’, sàdek‛zdaj’, rus.-ka v poká‛dokler, za zdaj, medtem ko’, nar.doká‛doslej’. Pslovan.*ka̋ je delno razširjeno s členico ali oziralnim zaimkom *jь znano še v nar.polj.ka, kaj‛kam’, nar.češ.kaj‛kje’, brez njega še npr. star.bolg.koj ka‛kdor koli’. Pslovan.*ka̋‛kam, kje’ je verjetno nastalo iz ide. lativa *ku̯ah2 zaimenske osnove *ku̯e/o-‛kdo, kaj’. Če je domneva pravilna, je to pslovan.*ka̋ enako s pslovan.*ka̋, kar je dalo sloven. vprašalnico kāj, prvotna raba pa je morala biti omejena na krajevne prislove. Druga možnost je domneva, po kateri naj bi pslovan.*ka̋ nastalo iz ide. orodnika *ku̯ō(m) (Ko II, 325), znanega npr. v pgerm.*hwō, angl.how, nem.wie‛kako’. Orodnik, ki se ohranja še v toh. A kȗ-yal‛zakaj’, je funkcijo poudarjalne členice razvil tudi v toh AB -k (Čop, Studien im tocharischen Auslaut I, 84).