| |
| Slovensko gradivo |
| |
| kȃzen1 -zni ž lat.‛poena’, star. pokazen (10. stol.), kaznīv, kȃzenski, kaznováti, kȃznjenec, kaznȋlnica. |
| |
| Razlaga |
| |
| Enako je stcslovan. kaznь ‛kazen’, star. hrv., srb. kȃzanj (danes kȃzna) ‛kazen’, rus. káznь ‛smrtna kazen’, češ. kázeň ‛disciplina’. Pslovan. *ka̋znь (ali *kázьnь) je izpeljano iz glagola *kaza̋ti (ali njegovega besedotvornega predhodnika), ki je v stcslovan. izpričan v pomenih ‛kazati, reči, opominjati, kaznovati’ (Be II, 25 s., ES IX, 172). Beseda je prvotno pomenila *‛kar je izrečeno, kar se izreče’. K besedotvorju prim. iz sestavljenega glagola sloven. prikazáti se izpeljano prikȃzen ‛kar se prikaže’. Pomensko podobno je motivirano pokọ̑ra. |
| |
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.