| Enako je nar. hrv., srb. kòmolac ‛laket, komolec’. Izhodiščno *komòlьcь etimološko ni dokončno pojasnjeno. Morda je izpeljano iz pridevnika pslovan. *komòlъ ‛brez rogov’, ki se ohranja v nar. sloven. komọ̑l ‛brez rogov’, rus. komólyj, nar. češ. komolý v enakem pomenu. Če je domneva pravilna, je komọ̑lec prvotno pomenilo ‛zaobljen, ukrivljen del roke’. Pslovan. *komòlъ ‛brez rogov’, prvotno *‛zaobljen’ je verjetno izpeljano iz pslovan. *komъ ‛gruda, kepa’, prvotno *‛kar je stisnjeno, strpano’, tvorbe, sorodne z lit. kim̃šti, sed. kemšù ‛trpati, phati’ (Be II, 61, ES X, 179 s.), o čemer glej dalje čẹ̑st, kọ̑maj. Druga možnost je domneva, da je *komòlьcь izpeljano iz pslovan. *komolě̋ti ‛izstopati, štrleti’, estavljenke iz *ko- in *molě̋ti, sloven. molẹ́ti. Če je pravilna ta domneva, je beseda prvotno pomenila *‛štrleči, skrajni del roke’. |