Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Etimološki

Samostojni izpis sestavka

 
Slovensko gradivo
 
konzonȃnt -a m ‛soglasnik’ (16. stol.), konzonȃnten.
 
Razlaga
 
Tujka, prevzeta prek nem. Konsonant iz lat. consonāns ‛soglasnik’, kar je posamostaljeni tvorni deležnik glagola consonāre ‛sozveneti, soglašati, zveneti skupaj s kom ali čim’, sestavljenega iz lat. con- ‛skupaj, z-’ in sonāre ‛glasiti se, zveneti’ (Kl, 399). Soglasnik je tako poimenovan zato, ker ga ni mogoče izgovoriti samega, temveč le skupaj s samoglasnikom.
 
Povezani iztočnici
 
Glej tudi soglȃsnik, resonȃnca.
Slovenski etimološki slovar³