Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Etimološki

Samostojni izpis sestavka

 
Slovensko gradivo
 
lȃt latȋ ž in -a m ‛zgornji del rastline, ki vsebuje zrna, zlasti pri ovsu in prosu, (koruzni) storž, socvetje moških cvetov na vrhu stebla koruze, socvetje z več grozdi na stranskih poganjkih’ = lat.‛panicula’ (19. stol.), tudi vlȃt ž, latíca v enakih pomenih, látje, latjȅ, látast.
 
Razlaga
 
Enako je hrv., srb. vlȃt ‛bilka, steblo’, rus. vólotь ‛vlakno, bilka, klas’, stčeš. vlat' ‛klas’, češ. lata ‛latasto socvetje’. Pslovan. *vȏltь je dalje sorodno z lit. váltis ‛ovsena lat’, stprus. wolti ‛klas’, kar kaže na ide. *(h2)u̯olh2ti-, tvorbo iz baze *(h2)u̯el(h2)- ‛dlaka, volna’ in ‛trava, klas, gozd’. Sorodne tvorbe z determinativom -t- so še gr. lásios ‛gosto poraščen, kosmat’ < *u̯l̥ti̯o-, stir. folt ‛lasje, listje’ < *u̯olto-, korn. gwels ‛trava’, stvnem. wald ‛gozd’, ags. weald ‛gozd, gozdnato višavje’, stnord. vǫllr ‛polje, travnik’ < pgerm. *walþu- ‛grmovje, listje, vejevje’ < *u̯oltu- (Va I, 344 s., Po, 1139, Be II, 127).
 
Povezani iztočnici
 
Glej tudi lȃs, vọ́lna.
Slovenski etimološki slovar³