Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani.
Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics,
ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko
preberete tu.
Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.
Piškotke uporabljamo za:
analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.
Tiskanje
Slovensko gradivo
ljȗb ljūbaprid.lat.‛carus, gratus’ (10. stol.), ljubẹ̑zen, ljubẹ̑zenski, ljubeznīv, ljubeznívost, ljubȃv‛ljubezen’ (18. stol.) ni kroatizem, temveč podedovana beseda, pogosto rabljena v star. jeziku in v narečjih, ljubȃvnik, ljubȃvnica (oboje tvorjeno po hrv. in srb. zgledu), ljubīti, ljúbek, ljubkováti, ljȗbček, ljȗbica, ljubȋtelj, ljūbljenec, ljūbljenka, poljubīti, poljúbljati, priljubīti se, vzljubīti (10. stol.), zaljubīti se, zaljúbljenec, zljubīti seidr.
Razlaga
Enako je stcslovan.ljubъ, hrv.ljȗb, rus.ljubój, češ.libý. Pslovan.*l'ȗbъ‛ljub’ je dalje enako z got.liufs, stnord.liúfr, ags.lēof, stvnem.liob, nem.lieb‛ljub’, angl.love‛ljubezen, ljubiti’, kar se je prav tako razvilo iz ide.*leu̯bho-‛ljub’, izpeljanke iz baze*leu̯bh-‛ljubiti, rad imeti’, iz katere je še stind.lúbhyati‛občuti močno poželenje’, lat.libet (mihi) (glej libȋdo), star.lubet (mihi)‛ljubi se (mi), ugaja (mi)’, alb.lum (i/e)‛srečen, blažen’, lumturí‛sreča’, nar.laps‛želim’ (M. S. pri Be II, 146, ES XV, 181 s., Po, 683).