| |
| Slovensko gradivo |
| |
| máša -e ž lat.‛missa, liturgia sacra’ (15. stol.), mȃšen, mȃšnik, maševáti, sȍmaševati. |
| |
| Razlaga |
| |
| Enako je stcslovan. mьša, nar. hrv. mȁša, češ. mše ‛maša’. Slovan. *mь̀ša je (eventualno prek stvnem. missa) prevzeto iz lat. missa ‛maša’, kar je vzeto iz liturgičnega stavka īte, missa est, dobesedno ‛pojdite, poslana je’, nekdaj izrečenega na koncu bogoslužja. Lat. missa je ženska oblika preteklega trpnega deležnika glagola mittere ‛poslati’ (natančneje: lat. missa est je 3. oseba perfekta v trpniku za osebek ženskega spola glagola mittere). Dejanski pomen tega liturgičnega stavka ni dokončno pojasnjen. Morda ga je treba razumeti kot ‛pojdite, (daritev, evharistija) je poslana (prisotnim in neprisotnim vernikom)’, kar bi kazalo na običaj iz časa preganjanja kristjanov, da so pri maši posvečeni kruh in vino pošiljali tudi sosednjim krščanskim skupnostim (CZ, 746). Po drugi razlagi je treba stavek razumeti kot ‛pojdite, (skupnost) je poslana, tj. odpuščena’ (He, 316, Kl, 474). Po tretji razlagi naj bi bil ta liturgični stavek prvotno poziv še nekrščenim katehumenom, naj se odstranijo pred začetkom evharističnega, daritvenega dela maše. Ljudje naj bi missa est napačno razumeli kot ‛(na vrsti) je daritev’, po ukinitvi katehumenata pa naj bi se beseda missa v novem pomenu ‛daritev’ posplošila na označevanje celotnega obreda (Pax pri Bočku, Studie k najstarším romanismům ve slovanských jazycích, 128 s.). |
| |
| Povezani iztočnici |
| |
| Korensko sorodno je misȋja, misijọ̑n. |
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.