Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Etimološki

Samostojni izpis sestavka

 
Slovensko gradivo
 
mȃvrica -e ž lat.‛arcus pluvius’ (17. stol.), mȃvričen, mȃvričast.
 
Razlaga
 
Enako je hrv. čak. mȁvrica ‛mavrica’. Beseda je manjšalnica od mȃvra ‛mavrica’ (16. stol.), kar je zelo verjetno nastalo iz Mavra ‛Mavrka’, ženske oblike od Máver ‛berbersko-arabski prebivalec v Severni Afriki, Afričan’. To je prevzeto iz lat. Maurus v enakem pomenu (Ber II, 28, Be II, 172). Če je domneva pravilna, je prvotni pomen *‛tista, ki je pisana (kot Mavrka, zamorka, ki nima le obarvane kože, temveč je tudi oblečena v bolj pisana oblačila kot Evropejke)’. Neposredno iz predstave o črnopolti in pisano oblečeni Mavrki izvira tudi pomen sloven. besede mȃvra ‛črno marogasta krava’. Beseda mavra se danes uporablja le v frazemu pijan kot mavra, katerega prvotni pomen temelji na ljudski predstavi, po kateri mavrica pije (vodo), kar dokazuje še star. sloven. pijavka ‛mavrica’, pȋvra mȃvra ‛mavrica’, hrv. piti kao duga, češ. pít jako duha ‛piti kot mavra’ iz hrv. duga oz. češ. duha ‛mavrica’ (Kržišnik, SR XXXVIII, 62). Dejstvo, da je sloven. beseda razvila tudi pomen ‛črno marogasta krava’, je omogočilo nastanek dvojničnih frazemov piti, biti pijan kot krava.
 
Povezane iztočnice
 
Glej tudi māvrah, mȗrček, múren, zamọ̑rec.
Slovenski etimološki slovar³