| |
| Slovensko gradivo |
| |
| mȅč méča m lat.‛gladius’ (10. stol.), mečeváti, mečevȃlec, méčast. |
| |
| Razlaga |
| |
| Enako je stcslovan. mečь, mьčь, hrv., srb. mȁč, rus. méč, češ. meč. Pslovan. *mečь̏ (mlajše *mьčь̏) je v neki zvezi s pgerm. *mēkja-, kar je znano v ags. māki, stnord. mækir, got. mēki ‛meč’. Vendar slovan. beseda ni prevzeta iz germanske, temveč sta verjetno obe iz nekega tretjega izhodišča, morda iran. *mēδkē, kar je znano npr. v rušanskem in pamirskem mēδǰ ter sarikolskem miδǰ ‛kratek meč, sablja’. Podobne besede se najdejo tudi v kavkaških jezikih, npr. kapuči mač'a ‛sablja’, gruzinjsko máχva ‛oster, meč’. Manj verjetno je izhodišče v kelt. korenu *mecc- ‛bleščati se, svetiti se’ (ES XVIII, 38 ss., Be II, 173 s., SEJS VIII, 460). |
| |
| Povezana iztočnica |
| |
| Glej tudi mȇčarica. |
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.