Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Samostojni izpis sestavka

 
Slovensko gradivo
 
mȋvka -e ž lat.‛harena fluviatilis tenuissima, pulvis’, mȋvkast. Starejša, etimološko upravičena pisava je mȋlka (19. stol.).
 
Razlaga
 
Sorodno je nar. dluž. rěcny mił ‛rečni pesek’. Beseda je morda nastala iz *mi̋lъ(ka) (, 897), kar je lahko izpeljanka iz *mi̋lъ ‛mil, drag, ljub’ v drugotnem pomenu ‛droben, majhen’, ki se je vzporedno razvil v sorodni bret. besedi moan ‛droben, majčken’. Druga možnost, ki pa je zaradi naglasa manj verjetna, je domneva, po kateri naj bi se naša beseda razvila iz *mělъka̋(ja), kar naj bi bil v ženski ali kolektivni obliki posamostaljeni pridevnik pslovan. *mě̑lъkъ, *mě̋lъkъ ‛majhen, droben’, ki se ohranja npr. v rus. mélkij ‛majhen, droben’, češ. mělký ‛plitev, površen, puhel’. Pslovan. *mě̑lъkъ (in *mě̋lъkъ) ‛majhen, droben’ je ali izpeljanka iz ide. korena *melh2- ‛drobiti, tolči, mleti’ (Po, 975), o katerem glej dalje mẹ̑l, mlẹ́ti, ali pa je v prevojnem in besedotvornem razmerju s pslovan. *malъ̏ ‛majhen’, o čemer glej māli. Iz te osnove je star. mlȋvka, mlẹ̑vka ‛sprhnel les’ in mlẹ̑v ‛mivka’.
 
Slovenski etimološki slovar³