Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Etimološki

Samostojni izpis sestavka

 
Slovensko gradivo
 
mọ́j mója zaim. lat.‛meus’ (10. stol.).
 
Razlaga
 
Enako je stcslovan. mojь, hrv., srb. mȏj, rus. mój, češ. můj. Pslovan. *mojь̏ je dalje enako s stprus. mais ‛moj’, kar se je prav tako razvilo iz ide. *moi̯o-, izpeljanke s pripono *-i̯o- iz zaimenskega korena za prvo osebo ednine *me, *mo-. Iz različice *mei̯o- je lat. meus, iz različice *mei̯-no- got. meins, stvnem. mīn, nem. mein, angl. my in iz različice *mono- je lit. mãnas ‛moj’. Izgleda, da je osnova navedenim svojilnim zaimkom neflektivna, funkcionalno rodilniška (manj verjetno mestniška) oblika (prim. razmerja pslovan. *nȃsъ, *vȃsъ, sloven. nas, vas – pslovan. *na̋s'ь, *va̋s'ь, sloven. nȁš, vȁš, sloven. njih – njīhov) *me, ki se ohranja v stind. ma, av. ma ‛moj’, prvotno *‛mene’. Na vzpostavitev o-jevskega samoglasnika sta lahko vplivala zaimka *tvojь̏, *svojь̏ (Be II, 191, ES XIX, 127, Po, 702).
 
Slovenski etimološki slovar³