Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Samostojni izpis sestavka

 
Slovensko gradivo
 
múka -e ž lat.‛cruciatus’ (16. stol.), star. tudi mọ́ka ‛muka, trpljenje’ (10. stol.); múčiti lat.‛cruciare’, mučénec, mučeník, star. tudi močenik (10. stol.), mučeníca, mučenȋštvo, múčen, múčnost, mučílo, mučȋlec, izmúčiti, zmúčiti, namúčiti. Sloven. múka namesto pričakovanega in v star. jeziku še znanega refleksa mọ́ka se je verjetno razvilo pod vplivom sopomenke múja.
 
Razlaga
 
Enako je stcslovan. mǫka, hrv., srb. mȕka, rus. múka, češ. muka. Pslovan. *mǫ̋ka ‛muka, trpljenje’ se je razvilo iz ide. *mónHkah2 z domnevnim pomenom *‛tolčenje, stiskanje, teptanje’, kar je izpeljanka iz baze *menHk- ‛teptati, mečkati, mlatiti, stopati’, ki se ohranja še npr. v lit. mánkyti ‛stiskati, zadrgovati’, mìnkyti ‛gnesti’, let. mîcit ‛gnesti, stopati’. To je verjetno sorodno z bazo *menk- ‛gnesti, stiskati’, ki se ohranja v stind. mácate, mañcate ‛zmelje, stlači, ogoljufa’, maŋkú- ‛slab, omahljiv’, ags. mengan, nem. mengen ‛gnesti, skupaj zgnesti’, gr. mássō ‛stiskam, gnetem, mesim, brišem’ (Be II, 205, ES XX, 136 ss, Po, 731, LIV, 394).
 
Povezani iztočnici
 
Glej tudi méhek, mọ́ka1.
Slovenski etimološki slovar³