| Verjetno nastalo iz nar. sloven. məzgȁ, kar je (eventualno pod vplivom glagola *mьzě̋ti ‛spuščati tekočino /o rastlinah/’) prenarejeno iz *mězga̋ ‛mezga’. Samoglasnik -u- je lahko nastal iz polglasnika zaradi spredaj stoječega m-, lahko je posledica križanja z besedno družino nar. sloven. múzgati ‛lupiti lubje, luščiti, sesati, jesti brez zob’ ali z besedami iz pslovan. *muzga, *mužd'a ‛mokrota’, ki se ohranja v cslovan. muzga ‛bajer’, sloven. múža ‛močvirje, barje’, star. in nar. múzga ‛močvirje, blato’ (16. stol.). To sta izpeljanki iz ide. korena *meu̯- ‛vlažen, moker’ (Be II, 209), |