Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani.
Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics,
ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko
preberete tu.
Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.
Piškotke uporabljamo za:
analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.
Tiskanje
Slovensko gradivo
naj člen. (16. stol.), npr. naj pridelat.‛veniat’, in vez., npr. želim, naj pridelat.‛volo, ut veniat’.
Razlaga
Enako je hrv.kajk.nȃj, npr. nȃj dojde‛naj pride’. Nastalo po onemitvi x in kontrakciji iz *ne xa̋j, velelnika glagola *ne xa̋ti‛nehati, pustiti, dovoliti’, prvotno ‛ne skrbeti’, ki se ohranja še v nar.rus.nexáj (in naj), češ.nech, necht'‛naj’. Skladenjske zveze tipa naj pride je torej treba razumeti kot *‛pústi, dovôli, da pride’. K tipologiji prim.sloven.mȃr, prvotno velelnik glagola *mari̋ti‛skrbeti’, in rus.pústь‛naj’, prvotno velelnik glagola pustítь‛pustiti’. K onemitvi x (v hitrem govoru) prim.sloven.nọ́čem < ne họ́čem (Be II, 213, Sk II, 648, Ko II, 462 ss.).