| |
| Slovensko gradivo |
| |
| nȍr nóra prid. lat.‛mente captus, stultus’ (16. stol.), norọ̑st, norȋja, norẹ́ti, ponorẹ́ti, znorẹ́ti, nórec, nórček, noríca, norčeváti se, ponorčeváti se, norčȋja, norčȁv. |
| |
| Razlaga |
| |
| Prevzeto iz nem. Narr ‛norec, norčav človek’ v bav. nar. izreki nǭr, kar se je razvilo iz stvnem. narro v enakem pomenu. Beseda etimološko ni dokončno pojasnjena. Morda je izposojena iz poznolat. nario ‛zasmehovalec, posmehovalec’ (M. S. pri Be II, 227, ST, 184, Kl, 499), morda izpeljana iz glagola, ki se ohranja v star. nem. narren poleg nerren ‛renčati, kruliti’ iz ide. imitativnega korena *(s)ner- ‛renčati, kruliti’ (Pf, 911). |
| |
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.