Samostojni izpis sestavka
1. V slovenskem fonemu p se ohranja pslovan. *p (< ide. *p), npr. pẹ̑č.
2. V ljudskih izposojenkah je nadomestil srvnem. b, ki se je (in se še) v bavarskih narečjih izgovarjal kot p, npr. pẹ́k. V starejših izposojenkah je nadomestil tudi srvnem. pf, npr. pónev. V starih izposojenkah iz romanskih jezikov je nadomestil f, npr. pogáča. V izposojenkah sicer ustreza tujejezičnemu p.
3. Ker se p izgovarja z ustnicami, je pogost v imitativnih besedah, ki označujejo kako dejavnost z usti, predvsem z ustnicami, npr. pȗpati, pāpati.