| |
| Slovensko gradivo |
| |
| perfẹ̑kten -tna prid. ‛popoln’ (20. stol.), perfẹ̑ktnost, perfẹ́kcija. |
| |
| Razlaga |
| |
| Prevzeto in prilagojeno prek nem. perfekt iz lat. perfectus ‛dovršen, izdelan’, preteklega trpnega deležnika glagola perficere ‛dovršiti, izdelati’ (Kl, 536), sestavljenega iz per-, ki kaže na dovršenost glagolskega dejanja, in facere ‛delati, vršiti’. Iz istega deležnika je tudi poimenovanje slovničnega časa perfẹ̑kt. Poimenovanje izpostavlja dovršnost glagolskega dejanja. |
| |
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.