Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani.
Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics,
ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko
preberete tu.
Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.
Piškotke uporabljamo za:
analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.
Tiskanje
Slovensko gradivo
pozabīti -ábimdov., tudi pozábiti, lat.‛oblivisci’ (16. stol.), star.sed.pozabọ́dem; pozábljati, pozabljīv, pozabljívost, pozȃba, zanikano nȅpozabljīv, nȅpozáben; spozabīti se; star. in nar. tudi brez predpone zabíti, sed.zabọ́dem in zábim‛pozabiti’ (16. stol.).
Razlaga
S tem je enako stcslovan.zabyti, sed.zabǫdǫ‛pozabiti’, hrv.(po)zàbiti, rus.(po)zabýtь, star. in nar.češ.zabýt. Pslovan.*zaby̋ti, sed.*zabǫ̋dǫ‛pozabiti’ je sestavljeno iz *za‛za’ in *by̋ti‛biti, bivati’. K pomenskemu razvoju prim.hrv., srb.zabòraviti‛pozabiti’ iz za in bòraviti‛bivati’. Pomenski razvoj si lahko predstavljamo kot *‛bi(va)ti daleč’ > *‛ne doseči’ > *‛ne imeti, ne dobiti’ > ‛pozabiti’ in je ravno nasproten pomenskemu razvoju glagola dobīti, pri katerem gre za ‛biti, obstajati do (nekega časa)’ > ‛doseči’ > ‛dobiti’. K razvoju ‛ne dobiti’ > ‛pozabiti’prim. še angl.get‛dobiti’ – forget‛pozabiti’ (M. S. pri Be III, 98 s.).