| Slovensko gradivo | ||
| rọ̑b1 -a m ‛skrajni, zunanji del nečesa’ = lat.‛margo’ (18. stol.), robȁt ‛ki ima robove, oglat’ > ‛grob, neotesan’, rọ̑ben, robník, robīti, rọ́biti, obrobīti, obrọ́biti, obrọ̄ben, zarobīti, zarọ́biti. | ||
| Razlaga | ||
| Enako je cslovan. rǫbъ ‛krpa, cunja’ (rǫbežь ‛meja’), hrv., srb. rȗb ‛rob’, nar. rus. rúb ‛groba obleka, cunje, rob’ (knjiž. rubáška ‛srajca’, rubéž ‛meja’), češ. rub ‛hrbtna stran, rob’. Pslovan. *rǫ̑bъ je sorodno z lit. rum̃bas ‛kraj, rob, obšiv’, srvnem. rumph, niz. romp ‛štor, parobek’ in dalje s stvnem. ramft, srvnem. ranft, nem. Rand ‛rob’, kar so izpeljanke iz ide. korena *remb- ‛sekati, rezati’. Različni pomeni v slovan. jezikih so razložljivi iz prvotnega *‛kar je odrezano, odsekano’ oz. z vplivom sorodnega glagola *rǫbi̋ti ‛sekati’, rus. rubítь ‛sekati’, star. sloven. robíti ‛sekati (drevje)’, danes še odrobīti ‛odsekati’, in pomensko dalje razvito robīti ‛neotesano govoriti’ (M. S. pri Be III, 187). | ||
| Povezane iztočnice | ||
| Glej tudi rọ́bec, rọ̑bkati, narọ̑be, parọ̑bek, robántiti, robȃvs, zarọ́bljenec, rubīti. | ||
Samostojni izpis sestavka
Slovenski etimološki slovar³
Dostopnost