Slovensko gradivo | ||
róka -e ž lat.‛manus, bracchium’ (15. stol.), ročíca, rokováti, rokáv, rokavíca, narọ̑čje, naročȃj, róčen, odróčen, priróčen, izročīti, vročīti. | ||
Razlaga | ||
Enako je stcslovan. rǫka, hrv., srb. rúka, rus. ruká, češ. ruka. Pslovan. *rǫka̋ je dalje enako z lit. rankà, let. rùoka, stprus. rancko ‛roka’, lat. (iz gal.) branca ‛šapa, taca’ (glej brȃnža), morda tudi stdan. wrang ‛kriva zemeljska ožina’ in stnord. rǫng ‛rebro’, vse iz ide. *u̯rónkah2, kar je izpeljanka iz baze *u̯renk- ‛grabiti, prijemati’, ki je potrjena v lit. riñkti ‛pobirati, zbirati’. Róka torej prvotno pomeni *‛prijemanje; telesni del, ki prijema, grabi’ (M. S. pri Be III, 193 s.). | ||
Povezane iztočnice | ||
Glej tudi rȍč, róčka, róčen, obrọ̑č, oporọ̑ka, poročīti1, zaročīti, porọ́čati, priporočīti, naročīti, pórok, narọ̑čje, podrọ̑čje. |