| |
| Slovensko gradivo |
| |
| samoglȃsnik -a m lat.‛vocalis’ (18. stol.), samoglȃsniški. |
| |
| Razlaga |
| |
| Izpeljano iz star. samoglasen ‛vokalen’ (18. stol.), zloženke iz sȃm in glȃs. S poimenovanjem je mišljeno ‛glas, ki ga lahko izgovorimo samega’. Beseda je protipomenka sloven. soglȃsnik, kar prvotno pomeni ‛glas, ki ga lahko izgovorimo le skupaj z nekim drugim glasom (samoglasnikom)’. Podobne tvorbe, ki so vplivale na nastanek slovenske, so hrv., srb. sȁmoglasnīk, rus. glásnyj, češ. samohláska ‛samoglasnik’, pa tudi star. nem. Selbstlaut ‛samoglasnik’. |
| |
| Povezane iztočnice |
| |
| Dalje glej sȃm, glȃs, pa tudi soglȃsnik. |
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.