Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Tiskanje
 
Slovensko gradivo
 
sẹ́či1 sẹ́čem nedov. ‛sekati’ = lat.‛secare’ (18. stol.), sečíšče, sẹ́čnja, posẹ́či, presẹ́či, presečíšče.
 
Razlaga
 
Enako je stcslovan. sěšti, sed. sěkǫ ‛sekati, tolči’, hrv. sjȅći, sed. sjèčēm, srb. sȅći, sed. sèčēm ‛sekati, kositi’, rus. séčь, sed. sekú, češ. síci, sed. seču. Pslovan. *sě̋t'i, sed. *sě̑kǫ ‛sekati’ je dalje enako z lit. į-sė́kti ‛vrezati’, iš-sė́kti ‛izsekati, izrezljati, izdolbsti’, stlit. -sekti, in sorodno z lat. secāre ‛rezati, sekati’, stvnem. sega, saga ‛žaga’, srir. tescaid ‛reže’ in morda alb. shátë ‛motika’, kar so vse tvorbe iz ide. korena *sek- ‛sekati, rezati, obdelovati z ostrim orodjem’ (M. S. pri Be III, 221 s.). Izhodiščna ide. sprega v sedanjiku je bila verjetno akrostatična: 3. ed. *sḗk-ti, 3. mn. *sék-n̥ti (Rasmussen, ISB, 187).
 
Povezane iztočnice
 
Glej tudi sẹ́kati, sekíra, presȅk, zasẹ̑ka, svẹ̑čan1, sóha, šȇškati in izposojenki prọ̑šek ter žȃga.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.