| |
| Slovensko gradivo |
| |
| sedȁj prisl. lat.‛nunc’ (15. stol.), sedȁjle. |
| |
| Razlaga |
| |
| Sorodno je hrv., srb. sȁd, sȁda ‛sedaj’, star. bolg. sъda. Navedene besede so morda nastale iz *sьgъda̋, kar vsebuje stranskosklonsko osnovo zaimka *sь ‛ta’ (samoglasnik je analogen po imenovalniku) in členico *da (Ko II, 623 s.). Tako je iz drugega zaimka tvorjeno rus. togdá ‛tedaj’, kar ustreza sloven. tedȁj. Vendar je pri tej razlagi težko razumeti izgubo glasu g, zato ni izključeno, da gre za refleks z ohranjenim polglasnikom v dvozložnici s kratkonaglašenim drugim samoglasnikom *sьda̋ kakor v primerih meglȁ, stezȁ, stéklo (Greenberg, A Historical Phonology of the Slovene Language, 99), ki vsebuje pslovan. imenovalniško obliko, prim. z drugo členico tvorjeno cslovan. sьdě ‛tukaj’, rus. zdésь v enakem pomenu. |
| |
| Povezane iztočnice |
| |
| Glej tudi sedānji, zdȁj in podobno tvorjeno tedȁj. |
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.