| Slovensko gradivo | ||
| sélo -a s ‛vas, naselbina’ = lat.‛vicus, pagus, colonia’ (16. stol.), sélski ‛vaški’, selják ‛kmet, podeželski plemič’, seljȃn ‛kmet, vaščan’. | ||
| Razlaga | ||
| Enako je stcslovan. selo ‛kmetija, bivališče, naselbina’, hrv., srb. sèlo ‛vas’, rus. seló ‛vas s cerkvijo’, strus. selo ‛vas, polje’, sorodno še češ. sedlák ‛kmet’, sídlo ‛bivališče’. Pslovan. *sedlȍ se je razvilo iz ide. *sed-lo-, iz česar je še got. sitls, stvnem. sezzal, nem. Sessel ‛sedež’. Iz besedotvorne različice *sed-lah2 je arm. etł ‛mesto, prostor’, gr. hellā́, lat. sella ‛sedež’. Obe tvorbi sta izpeljani iz ide. korena *sed- ‛sedeti’ in prvotno pomenita *‛mesto za sedenje’. Beseda se je v slovan. pomensko dalje razvila v *‛mesto za naselitev’. Ni izključeno, da se je s tem v slovan. jezikih pomešalo domnevno pslovan. *selȍ ‛polje’, kar bi bilo sorodno z lit. salà ‛vas’, got. saljan ‛prebivati’, stvnem. sal ‛bivališče’, langob. sala ‛dvor, zgradba’, lat. solum ‛tla, zemlja’, solēre ‛biti navajen, imeti navado’ (M. S. pri Be III, 225 s., LIV, 478). | ||
| Povezane iztočnice | ||
| Dalje glej sẹ́sti, sedẹ́ti, sédlo, selīti. | ||
Samostojni izpis sestavka
Slovenski etimološki slovar³
Dostopnost