| Slovensko gradivo | ||
| sẹ̑nca -e ž lat.‛umbra’ (16. stol.), sẹ̑nčica, sẹ̑nčka, sẹ̑nčen, sẹ̑nčnik, sẹ̑nčnat, sẹ́nčiti, senčílo, obsẹ́nčiti, osẹ́nčiti, zasẹ́nčiti. | ||
| Razlaga | ||
| Sln. sẹ̑nca je prvotno manjšalnica od pslovan. *sě̋nь ‛senca’, iz česar se je razvilo stcslovan. sěnь, hrv. sjȅna, sjȅn, manjšalnica sjȇnka, srb. sȇnka, dluž. seń ‛senca’. Pslovan. *sě̋nь ‛senca’ se je razvilo iz ide. *sk'ṓi̯-ni-, izpeljanke iz ide. korenskega samostalnika *sk'ṓi̯ (rod. *sk'éi̯-s ali *sk'əi̯-és, tož. *sk'ói̯-m̥) s prvotnim pomenom *‛sij’. Pomen ‛senca’ se je od tod domnevno razvil prek vmesnega *‛odsev’. Iz navedenega ide. samostalnika je še stind. chāyā́ ‛senca’ in ‛odsev’, perz. sāya ‛senca’, gr. skiá, alb. hije, toh. B skiyo ‛senca’, let. seja, sejs ‛senca, obris, figura’, pa tudi gr. skēnḗ, dorsko skānā́ ‛šotor’ (glej scẹ́na). Ide. koren je *sk'ei̯- ‛svetiti se, lesketati se’ (M. F. pri Be III, 227). Drugačno analizo ide. gradiva podaja RasStud, 33, ki za slovan. izhaja iz ide. atematskega samostalnika (tož.) *sk'ái̯h2-n-m̥ iz baze *sk'ah2i̯- ‛medlo se svetiti’ in domneva primarno tvorbo *sk'áh2i̯-h2, rod. *sk'h2i̯-áh2-s, ki se odraža v navedem gradivu iz ide. jezikov. | ||
| Povezane iztočnice | ||
| Dalje glej sijáti, pa tudi širȍk in izposojenko šẹ́ma. | ||
Dostopnost
Dostopnost