Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Etimološki

Samostojni izpis sestavka

 
Slovensko gradivo
 
sesáti -ȃm nedov. lat.‛sugere’ (16. stol.), sesȅk, sesȃlec, sesljáti, posesáti, prisesáti, prisȅsek, vsesáti, vsesȃvati itd., star. tudi sísati (16. stol.).
 
Razlaga
 
Enako je stcslovan. sъsati ‛sesati’, star. hrv., srb. sȁti, navadno ponavljalno sȉsati, rus. sosátь, ssátь, češ. sát, stčeš. ssáti. Pslovan. *sъsa̋ti ‛sesati’ je lahko tvorba iz ide. baze *seu̯k'- ‛sesati’, iz katere je še let. sùkt ‛sesati, precejati’, lit. suñkti ‛stiskati, da priteče sok, filtrirati’, lat. sūgere ‛sesati’, sūcus ‛sok’, stnord. súga ‛sesati’, ags. sūcan, angl. suck, stvnem. sūgan, nem. saugen v enakem pomenu, stvnem. sougen, nem. säugen ‛dojiti’ (LIV, 488). Druga možnost je domneva, po kateri naj bi se ta slovan. glagol razvil iz *sъpsa̋ti, intenziva iz ide. baze *seu̯-p/b- ‛sesati, srebati, srkati’, iz katere je še npr. stind. sū́pa- ‛juha’, stnord. súpa, ags. sūpan ‛srkati, piti’, stvnem. sūfan, nem. saufen ‛piti, žlampati’ (M. F. pri Be III, 229).
 
Slovenski etimološki slovar³