| Slovensko gradivo | ||
| sẹ́sti sẹ̑dem dov. lat.‛considere’ (16. stol.), sẹ̑dež, nasẹ́sti, nasẹ́dati, posẹ́sti, posẹ́dati, prisẹ́sti, prisẹ́dati, presẹ́sti, presẹ́dati, sesẹ́sti se, sesẹ́dati se, zasẹ́sti, zasẹ́dati, zasẹ̑da, usẹ́sti se, usedlína itd. | ||
| Razlaga | ||
| Enako je stcslovan. sěsti, sed. sędǫ, hrv. sjȅsti, sed. sjȅdnēm, srb. sȅsti, sȅdnēm, rus. séstь, sed. sjádu, stčeš. siesti, sed. sadu, sedu, danes predrugačeno sednout. Pslovan. *sě̋sti, sed. *sę̋dǫ ‛sesti’ je dalje sorodno z lit. sė́sti, let. sêst ‛usesti se’, stprus. sindats, syndens ‛sedeč’, stind. sī́dati, av. hiδaiti, lat. sedēre ‛sedeti’, gr. hédzomai ‛sedim, usedem se’, got. sitan, stvnem. sizzen, nem. sitzen, ags. sittan, angl. sit ‛sedeti’, vse iz ide. korena *sed- ‛sedeti’. Nosnik v pslovan. *sę̋dǫ in stprus. deležniku temelji na nosniškem sedanjiku *sīnde/a- ‛sedem’, dolgi samoglasnik v nedoločniku (in upoštevaje tonem tudi v sedanjiku) pa na aoristu *sě̋dъ, ki je nastal iz ide. redupliciranega aorista *se-zde/o- (M. S. pri Be III, 230). O ide. *sed- ‛sedeti’ | ||
| Povezane iztočnice | ||
| glej še sedẹ́ti, sadīti, posẹ̑st, sédlo, sȃdra, sáje, selīti, hodīti, šȅl, jẹ́zditi, drọ̑zg. | ||
Samostojni izpis sestavka
Slovenski etimološki slovar³
Dostopnost