Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani.
Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics,
ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko
preberete tu.
Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.
Piškotke uporabljamo za:
analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.
Tiskanje
Slovensko gradivo
sestrȋčna -ežlat.‛consobrina’.
Razlaga
Prvotni, v star.sloven. še znani pomen je ‛sestrina hči’ (17. stol.). Beseda, ki je enaka s cslovan.sestričьna‛sestrina hči, nečakinja’, je v ženskem spolu posamostaljeni prid. od sestríca, manjšalnice od séstra. Iz manjšalnice moškega spola je sloven.sestrȉč‛sestrin sin, nečak’ (16. stol.) < *sestri̋t'ь. Iz manjšalnice *sestri̋ca izpeljana manjšalnica moškega spola je znana v cslovan.sestričištь‛bratranec’. Sestrȋčna je bila torej prvotno *‛sestrina hči, nečakinja’. Današnji pomen ‛stričeva (ali tetina) hči’ je nastal tako, da so to sorodstveno oznako otroci prevzeli od svojih staršev in pri tem niso upoštevali spremembe sorodstvenega razmerja. Enako je v primeru bratránec, podobno v lat.consobrīnus‛bratranec’, consobrīna‛sestrična’, kar je nastalo iz ide.*k'om-‛skupaj, z’ in *su̯esrīno-‛sestrin’, pa tudi v bolg.séstrenik‛nečak’, polj.siostrzenica, češ.sestřenice‛sestrična’. Enako je iz brȁt tvorjeno danes redko rabljeno bratȉč‛bratranec (prvotno po očetovem ali maminem bratu)’, bratȋčna‛bratova hči, nečakinja’.