| |
| Slovensko gradivo |
| |
| sirọ̑ta -e ž lat.‛orbus, orba’ (16. stol.), sirọ̑tica, sirotȅ, sirọ̑tče, sirọ̑tek, sirọ̑tec, sirọ̑tej, sirọ̑tež, sirotíšče, sirotȋšnica, osirotẹ́ti. |
| |
| Razlaga |
| |
| Enako je stcslovan. sirota ‛sirota’, hrv., srb. siròta, rus. sirotá, sorodno še polj. sierota. Pslovan. *sirota̋, tož. *sȋrotǫ ‛sirota’ je prvotno pomenilo ‛osirotelost, osamelost’ in je abstraktum iz pslovan. pridevnika *sȋrъ ‛osirotel, osamel’, ki se ohranja npr. v stcslovan. sirъ, rus. síryj ‛osirotel, osamel’ in v češ. sirý ‛zapuščen, samoten, pust’. Dalje je sorodno lit. šeirỹs ‛vdovec’, šeirė̃ ‛vdova’, av. saē- ‛osirotel’ (M. F. pri Be III, 237 s.), kar so vse tvorbe iz ide. korena *k'ei̯-. |
| |
| Povezani iztočnici |
| |
| Glej tudi siromák, siromášen. |
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.