Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Samostojni izpis sestavka

 
Slovensko gradivo
 
slẹ̑p slẹ́pa prid. lat.‛caecus’ (16. stol.), slepóta, slẹ́pec, slepīti, slepẹ́ti, slepílo, oslepīti, oslepẹ́ti, preslepīti, zaslepíti, zaslepljȅn, zaslepljénost.
 
Razlaga
 
Enako je stcslovan. slěpъ ‛slep’, hrv. slijȇp, srb. slȇp, rus. slepój, češ. slepý. Pslovan. *slě̑pъ ‛slep’ etimološko ni zadovoljivo pojasnjeno. Morda je sorodno lit. slė̃pti ‛skriti’. Druga, verjetnejša možnost je zveza z lit. žlìbti ‛oslepeti’, žlìbas ‛slaboviden’. Če je pravilna ta povezava, je možno izhajati iz ide. *k'lo-i̯-bo- ‛nagnjen, kriv, krivogled’ s pomenskim razvojem v ‛slaboviden, slep’ in domnevati različni asimilaciji v pslovan. in balt. Obravnavane besede so lahko tvorjene iz ide. baze *k'le-i̯- ‛nagniti, ukriviti’ (M. S. pri Be III, 259), iz katere je še npr. stind. śráyati ‛nasloni, položi’, stir. clóin ‛nagnjen, poševen’, alb. çalë (i/e) ‛šepav, kruljav’.
 
Povezane iztočnice
 
Glej tudi slepár, slẹ̄pič1, slepomíšiti in o ide. bazi dalje slonẹ́ti.
Slovenski etimološki slovar³