| |
| Slovensko gradivo |
| |
| soglȃsnik -a m lat.‛consonans’ (19. stol.), soglȃsniški. |
| |
| Razlaga |
| |
| Sestavljeno iz so- ‛skupaj’ in izpeljanke iz glȃs po zgledu lat. consonāns ‛soglasnik’, kar je posamostaljeni tvorni deležnik glagola consonāre ‛sozveneti, soglašati, zveneti skupaj s kom ali čim’, sestavljenega iz lat. con- ‛skupaj, z-’ in sonāre ‛glasiti se, zveneti’. Soglasnik je tako poimenovan zato, ker ga ni mogoče izgovoriti samega, temveč le skupaj s samoglasnikom. Podobne tvorbe, nastale po lat. vzoru, so hrv., srb. sùglasnīk, rus. soglásnyj, češ. souhláska ‛soglasnik’. |
| |
| Povezane iztočnice |
| |
| Dalje glej so-, glȃs, pa tudi konzonȃnt. |
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.