| Enako je hrv. stijȇnj, srb. stȇnj, sorodno še srb. sténja, stȇn ‛stenj’. Slovan. *stěn'ь̏ je prvotno morda pomenilo *‛pripadajoč senci, ki je v zvezi s senco, senčen’. Če je razlaga pravilna, je beseda izpeljana iz pslovan. *stěnь ‛senca’, kar se ohranja npr. v stcslovan. stěnь ‛senca’, nar. rus. sténь, češ. stín v enakem pomenu. Pomenski prehod iz ‛senca’ v ‛stenj’ se je lahko izvršil zato, ker je stenj temnejši od plamena. Druga možnost je izhajanje iz pomena *‛senca’ prek vmesnega *‛duša’. K temu prim. sloven. dúša, kar v star. jeziku pomeni tudi ‛stenj’ (M. S. pri Be III, 316). |