| Enako je hrv., srb. strȗk ‛steblo, bilka’, nar. tudi ‛rast, postava’, rus. strúk (navadno stručók) ‛strok’, češ. struk v enakem pomenu. Pslovan. *strǫkъ̏ je prvotno pomenilo *‛trd, posušen rastlinski del’. Iz tega sta se razvila pomena ‛luščina, strok’ in ‛(posušeno) steblo, bilka’. Beseda se je verjetno razvila iz *strū̆nko-, tvorbe iz ide. baze *strē̆u̯k- ‛biti trd’, ki je znana še v let. strūkuls ‛ledena sveča’, lit. strùkas ‛kratek, okrnjen’. Različica *strē̆u̯(-n-)g- je znana v star. lit. strungas ‛kratek, okrnjen, s pristriženim repom’, srvnem. strūch, nem. Strauch, niz. struik ‛rastlina, ščavje, grm’, srvnem. strunc ‛kocen, storž, štor’ (M. S. pri Be III, 332). |