Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Samostojni izpis sestavka

 
Slovensko gradivo
 
svẹ̑čan1 -ána m ‛februar’, tudi svečán, svečȁn; star. in nar. tudi sečȃn (15. stol.), sẹ́čen v enakem pomenu.
 
Razlaga
 
Pristop -v- je kakor v star. kajk. svečen ‛februar’ pogojen z vplivom besede svẹ̑čnica, ki označuje najpomembnejši praznik v februarju. Enako je cslovan. sě̑čьnъ, sě̑čьnь ‛januar, februar’, hrv. sijȇčanj ‛januar’, star. rus. sečenь, nar. češ. sečen ‛januar’. Pslovan. *sě̑čьn'ь, *sě̑čьnь je izpeljano iz *sě̑čь, kar je enako z lit. síekis, siẽkis, star. sijkis ‛december, januar’. Beseda etimološko ni zadovoljivo pojasnjena. Morda prvotno *sói̯ki- ‛suh(i mesec)’, kar bi bilo sorodno z av. haēčah- ‛suša’, hiku- ‛suh’, lat. siccus ‛suh’. K pomenskemu razvoju prim. lit. sãusis ‛januar, december’, sloven. súšec ‛marec’. Druga možnost je domnevanje sorodstva s pslovan. *sě̋t'i, *sě̋kati ‛sekati’, ker se v zimskih mesecih seka drevje, prim. star. sloven. sẹ̑čni mesec ‛februar’, ali ker pozimi mraz reže, seka, prim. nar. črnogor. sječ ‛slabo vreme’, polj. siekawica ‛veter z dežjem’ (M. S. pri Be III, 346).
 
Slovenski etimološki slovar³