Slovensko gradivo | ||
svečeník -a m lat.‛sacerdos’ (19. stol.), svečeníca, svečenȋštvo, svečenȋški. | ||
Razlaga | ||
Prevzeto iz hrv. svèćenīk ali stcslovan. svęštenikъ ‛svečenik, duhovnik’, kar je izpeljano iz trpnega deležnika glagola svętiti ‛posvetiti, posvečati’ in torej prvotno pomeni *‛kdor je posvečen’. Beseda je v danes pozabljenem pomenu ‛svetnik’ domača, izpričana že v 17. stol. | ||
Povezana iztočnica | ||
Dalje glej svẹ̑t3. |