Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Samostojni izpis sestavka

 
Slovensko gradivo
 
ščāvje -a s ‛nizko, malo vredno rastlinje’ = lat.‛herbae inutiles’, nar. ‛repino, korenjevo ipd. zelenje’ in ‛(konjska) kislica’ = ‛rastlina Rumex acetosa, tudi šāvje (18. stol.); ščȁv ‛(konjska) kislica’.
 
Razlaga
 
Sorodno je hrv., srb. štávalj ‛kislica’, štȁva ‛lužilo za kože, stroj’, rus. ščavélь ‛kislica’, češ. št'áva ‛sok’, št'avel ‛kislica’. Pslovan. morda *šča̋va je verjetno pomenilo *‛kislica, kisel rastlinski del, nekaj kislega’. Beseda etimološko ni pojasnjena (Va IV, 495). Če je rekonstrukcija pravilna, je beseda morda nastala iz ide. *skēu̯ah2, tvorbe iz baze *skēu̯- ‛rezati, praskati, drezati’ v sekundarnem pomenu ‛biti ostrega okusa’ (koren *sek- ‛rezati’), ki je znana še npr. v stind. skáuti ‛moti, dreza’, gr. skỹros ‛kamena iver’, ags. scorian ‛odbiti’, stšved. skø̄rr ‛drobljiv’ (bazo brez slovan. gradiva navaja Po, 954). Druga možnost je domneva, po kateri naj bi bila kislica poimenovana po sočnosti, da je torej treba izhajati iz pslovan. pridevnika *sьča̋vъ ‛sočen’, izpeljanega iz samostalnika *sьčь, preden se je specializiral v pomen ‛urin’ (M. F. pri Be IV, 15 s.).
 
Povezana iztočnica
 
Dalje o tem glej sẹ̑č.
Slovenski etimološki slovar³