Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Samostojni izpis sestavka

 
Slovensko gradivo
 
šẹ̑st štev. lat.‛sex’ (15. stol.), šésti lat.‛sextus’, šestína, šéstič, šestẹ̑r, šestẹ̑rec.
 
Razlaga
 
Enako je stcslovan. šestь, hrv., srb. šȇst, rus. šéstь, češ. šest. Pslovan. *šȅstь se je razvilo iz ide. abstrakta *su̯ék'(s)-ti- ‛šestica’, ki je znan še v stnord. sétt ‛šestica’, stind. ṣaṣtí- ‛šestdeset’ in alb. gjashtë ‛šest’. To je izpeljano iz ide. *su̯ék's ‛šest’, kar je znano v stind. ṣáṭ, av. xšvaš, arm. vec̣, valiž. chwech, gr. héks, lat. sex, got. saihs, stvnem. sehs, nem. sechs, toh. A ṣäk, B ṣkas, lit. šešì, let. seši ‛šest’. Vzglasni ide. *s- je morda drugoten, analogen po ide. *septm̥ ‛sedem’. Če je to res, je števnik lahko v zvezi z ide. *(h2)u̯ek's- ‛rasti’, prvotni pomen pa nekako *‛prirastek’, tj. *‛prvo število nad pet, nad številom prstov ene roke’ (Winter, IE Num., 14 ss., Comrie, IE Num., 754 ss.). Po starejši razlagi naj bi bil ide. števnik prevzet iz semitskega, ki se ohranja npr. v akad. šeššet, hebr. šišša, arab. sittat, ali z njim prasoroden (Gl, 605).
 
Povezane iztočnice
 
Glej tudi šestílo, šẹ̑stdeset, šẹ̑stnajst, siẹ̑sta.
Slovenski etimološki slovar³