Slovensko gradivo | ||
tabȗ -ja m ‛prepoved kakega dejanja ali omenjanja’ = novolat.‛sacra interdictio’ (20. stol.), tabuístičen. | ||
Razlaga | ||
Prevzeto prek sodobnih evr. jezikov, nem. Tabu, angl. taboo, frc. tabou, iz nekega polinezijskega jezika, verjetno tonga, v katerem beseda sprva pomeni ‛označeno’, nato tudi ‛neranljivo, svéto in zato nedostopno’ (Kl, 718, He, 469). | ||