Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Samostojni izpis sestavka

 
Slovensko gradivo
 
tolažīti -ážim nedov., tudi tolážiti, sed. -ȃžim, lat.‛consolari’ (16. stol.); tolȃžba, tolažník, tolažníca, potolažīti, utolažīti, utolažljīv, nȅutolažljīv.
 
Razlaga
 
Verjetno nastalo iz *talòžiti ‛miriti’, prvotno ‛posedati, usedati (o nečisti tekočini)’, kar se ohranja v hrv., srb. táložiti ‛miriti, pomirjati’ in ‛usedati se (o usedlini)’, mak. utaloži ‛potolaži, pomiri, utiša’ in kar je izpeljano iz pslovan. *talògъ ‛usedlina’, to pa iz *ta̋lъ ‛tekoč, kopen’ (Sk III, 448). Na spremembo samoglasnika prvega zloga je vplivalo sloven. tolīti ‛tešiti, miriti, tolažiti’, utolīti ‛potolažiti’ (16. stol.), kar je enako s stcslovan. utoliti ‛potolažiti’, hrv., srb. utòliti ‛potešiti’, rus. utolítь ‛potešiti’ < psl. *toli̋ti ‛tešiti, tolažiti’. To je vzročni glagol iz ide. baze *telH- ‛molčati, tih biti’, ki se ohranja še v lit. tylė́ti ‛molčati’, tìlti ‛umolkniti’, stir. tu(i)lid ‛spi’, z vzglasnim s- še v stvnem. stilli, nem. still ‛tih, miren’ (o tem Va IV, 71, Po, 1061 s., LIV, 564). Na samoglasnik drugega zloga je vplivalo star. sloven. tážiti ‛tolažiti’ (17. stol.), prim. hrv. tȁžiti v enakem pomenu, kar je zelo verjetno izpeljano iz sicer nepotrjenega prid. *ta̋gъ, ki se ohranja v star. lit. togus ‛dober, prijazen, prijeten’, danes patógus ‛udoben, ustrezen, všečen, blagohoten’, let. patāgs ‛udoben’.
 
Povezani iztočnici
 
O omenjenih besednih družinah glej še téloh, tȃlec.
Slovenski etimološki slovar³