| tóvor tovọ́ra m lat.‛onus’ (16. stol.), tovọ́riti, tovọ̑rnik, natovọ́riti, natovárjati, raztovọ́riti, raztovárjati, pretovọ́riti, pretovárjati. |
| Sorodno je cslovan. tovar ‛trgovsko blago, tovor’, hrv., srb. tòvar v enakem pomenu, rus. továr ‛izdelek, trgovsko blago’, češ. tovar v enakem pomenu. Slovan. *tova̋rъ je izposojeno iz nekega turškega jezika, prim. ujgursko tovar ‛imetje, dobrine, goved’, čagatsko (starouzbeško) tavar ‛izdelek, stvar, imetje, živina’, krimsko tatarsko tu'ar, mongolsko tawar ‛stvari, lastnina’ (Va IV, 67, SŠ, 1522). |