Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Samostojni izpis sestavka

 
Slovensko gradivo
 
tropína -e ž ‛ostanek pri stiskanju sadežev ali semen’ = lat.‛recrementum, vinacea’ in ‛usedlina, ki nastane pri kuhanju surovega masla’ (16. stol.), tropínica, tropínovec, tropínec.
 
Razlaga
 
Izpeljano iz *tropъ, kar se ohranja v sloven. trọ̑p ‛enkratno polnjenje vinske preše, trdi deli grozdnih jagod v drozgi’, hrv., srb. trȍp ‛tropina, usedlina’. To je sorodno ali izpeljano iz pslovan. *tropa̋ti ‛stiskati, tlačiti’. Ide. koren *trep- je pomenil ‛stopati, teptati’ in se je gotovo uporabljal tudi v glagolih s pomenom ‛stiskati sadje, da iz njega priteče sok’, na kar neposredno kaže gr. trapéō ‛mečkam, stiskam grozdje’. O tem ide. korenu glej še trepȅt. Manj verjetna je domneva, po kateri naj bi *tropъ nastalo pod vplivom sopomenke trọ̑ska iz osnove, ki se ohranja v rus. drobá, drobína ‛tropine, usedlina, gošča, droži’ (tako Sk III, 506). Slednja slovan. osnova je sorodna s srir. drab ‛tropine, gošča, usedlina, droži’, stnord. draf, angl. draff v enakih pomenih, stvnem. trebir, nem. Treber ‛tropine’ in izvira iz ide. baze *dherh2bh-, ki je izpeljana iz korena *dherh2- ‛motna usedlina’, iz katerega je še lat. fracēs ‛oljne tropine’, alb. dra, draskë ‛tropine’ (Va I, 538, Po, 251 s.).
 
Povezani iztočnici
 
O tem glej dalje trọ̑ska, drožȋ.
Slovenski etimološki slovar³