| |
| Slovensko gradivo |
| |
| tȗj túja prid. lat.‛peregrinus, externus, alienus’ (16. stol.), tújec, tújka, odtujīti, potújčiti. |
| |
| Razlaga |
| |
| Enako je stcslovan. tuždь, hrv., srb. tȗđ, sorodno še češ. cizí, stčeš. cuzí ‛tuj’. Slovan. *tȗd'ь se je po disimilaciji razvilo iz pslovan. *t'ȗd'ь, kar imajo navadno za izposojenko iz neke germ. predloge, sorodne z got. þiuda, stvnem. diot(a) ‛ljudstvo’, diutisc ‛ljudski’, nem. deutsch ‛nemški’, stnord. þjód ‛ljudstvo, narod’. Če je razlaga pravilna, je tȗj prvotno pomenilo *‛pripadajoč (drugemu, germanskemu) ljudstvu’. Tudi sloven. ljudski v 18. stol. pri Pohlinu pomeni še ‛tuj’. Germ. beseda se je razvila iz ide. *teu̯tah2 ‛ljudstvo, dežela’, iz česar je še ime ilir. kraljice Teuta, stir. túath ‛ljudstvo, rod, dežela’, let. tàuta ‛ljudstvo’, stprus. tauto ‛dežela’, lit. Tautà ‛gornja dežela, Nemčija’, stlit. tautà ‛ljudstvo’ (SA, 316). |
| |
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.