Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Samostojni izpis sestavka

 
Slovensko gradivo
 
tȗj túja prid. lat.‛peregrinus, externus, alienus’ (16. stol.), tújec, tújka, odtujīti, potújčiti.
 
Razlaga
 
Enako je stcslovan. tuždь, hrv., srb. tȗđ, sorodno še češ. cizí, stčeš. cuzí ‛tuj’. Slovan. *tȗd'ь se je po disimilaciji razvilo iz pslovan. *t'ȗd'ь, kar imajo navadno za izposojenko iz neke germ. predloge, sorodne z got. þiuda, stvnem. diot(a) ‛ljudstvo’, diutisc ‛ljudski’, nem. deutsch ‛nemški’, stnord. þjód ‛ljudstvo, narod’. Če je razlaga pravilna, je tȗj prvotno pomenilo *‛pripadajoč (drugemu, germanskemu) ljudstvu’. Tudi sloven. ljudski v 18. stol. pri Pohlinu pomeni še ‛tuj’. Germ. beseda se je razvila iz ide. *teu̯tah2 ‛ljudstvo, dežela’, iz česar je še ime ilir. kraljice Teuta, stir. túath ‛ljudstvo, rod, dežela’, let. tàuta ‛ljudstvo’, stprus. tauto ‛dežela’, lit. Tautà ‛gornja dežela, Nemčija’, stlit. tautà ‛ljudstvo’ (SA, 316).
 
Slovenski etimološki slovar³