| Enako je hrv., srb. víla ‛vila’, strus. vila ‛rusalka’, češ. víla ‛vila’, stčeš. vila ‛hudoben, neumen človek, blaznež’. Pslovan. *vila̋ je verjetno posamostaljeno iz pridevnika *vi̋lъ ‛močen, silen’, drugotno ‛divji, besen, nespameten’, ki se ohranja v stčeš. vilý ‛nespameten’, češ. vilný ‛pohoten’, stpolj. wila ‛šaljivec, slepar’, bolg. vílen ‛neukrotljiv’. Pridevnik *vi̋lъ je izvorno pretekli tvorni deležnik glagola *viti z domnevnim pomenom ‛gnati, biti močan’, ki je soroden z lit. výti, sed. vejù ‛loviti, gnati, zasledovati’, stnord. veiðr ‛lov’, stvnem. weidōn ‛loviti’, stind. véti, váyati ‛zasleduje, stremi’, gr. ī́emai ‛premikam se naprej, hitim, stremim, zahtevam’, vse iz ide. korena *u̯ei̯h1- ‛strmeti, stremeti, zasledovati’, iz katere je izpeljano tudi ide. *u̯ih1s- ‛moč’ (Sk III, 593, Va I, 314, M. F. pri Be IV, 316). |