Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Etimološki

Samostojni izpis sestavka

 
Slovensko gradivo
 
vȋla2 -e ž lat.‛nympha’ (18. stol.), vilenják, vilȋnji, vilȋnski.
 
Razlaga
 
Enako je hrv., srb. víla ‛vila’, strus. vila ‛rusalka’, češ. víla ‛vila’, stčeš. vila ‛hudoben, neumen človek, blaznež’. Pslovan. *vila̋ je verjetno posamostaljeno iz pridevnika *vi̋lъ ‛močen, silen’, drugotno ‛divji, besen, nespameten’, ki se ohranja v stčeš. vilý ‛nespameten’, češ. vilný ‛pohoten’, stpolj. wila ‛šaljivec, slepar’, bolg. vílen ‛neukrotljiv’. Pridevnik *vi̋lъ je izvorno pretekli tvorni deležnik glagola *viti z domnevnim pomenom ‛gnati, biti močan’, ki je soroden z lit. výti, sed. vejù ‛loviti, gnati, zasledovati’, stnord. veiðr ‛lov’, stvnem. weidōn ‛loviti’, stind. véti, váyati ‛zasleduje, stremi’, gr. ī́emai ‛premikam se naprej, hitim, stremim, zahtevam’, vse iz ide. korena *u̯ei̯h1- ‛strmeti, stremeti, zasledovati’, iz katere je izpeljano tudi ide. *u̯ih1s- ‛moč’ (Sk III, 593, Va I, 314, M. F. pri Be IV, 316).
 
Povezani iztočnici
 
Dalje o tem glej obȋl, vojeváti se.
Slovenski etimološki slovar³